APDEJT.si

Venezuela je Združenim narodom predložila zahtevo za preiskavo nedavnih napadov ZDA na plovila v Karibskem morju. V pismu Varnostnemu svetu ZN venezuelska vlada poziva k ugotovitvi zakonitosti teh dejanj in opozarja, da takšne ameriške akcije kršijo mednarodno pravo.

Ameriška vojska je ponovno napadla ladjo v Karibskem morju, za katero domnevajo, da je tihotapska. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so med posadko prvič preživeli. Hkrati je odstopil vojaški poveljnik, ki je nadzoroval napade na ladje v Karibskem morju.

Po seriji ameriških vojaških napadov na plovila v južnem Karibskem morju, ki jih ZDA obtožujejo tihotapljenja drog in so terjali najmanj 21 življenj, so se Združene države znašle v sporu z Venezuelo in njenimi zavezniki. Venezuela je razglasila izredno stanje in obsodila napade kot kršitev mednarodnega prava. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih tveganj za regionalni mir in pozvali k zadržanosti.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.